V zadnjih desetletjih je bil dosežen ogromen napredek pri vzdrževanju podjetij. Največja razlika je IT podpora vzdrževanja, ki pred desetletji ni obstajala, zdaj pa si brez nje ne moremo predstavljati učinkovitega vzdrževanja. Kateri so ključni dejavniki pri izbiri rešitve za podporo vzdrževanju (CMMS, EAM)? Ali je odgovor skladen z internetom stvari (IoT) in Industrijo 4.0? „Pogovor“ računalnika z napravami in operaterji? S pomočjo računalniškega sistema vodenja vzdrževanja (CMMS, EAM) lahko bistveno povečamo odzivnost, učinkovitost in kakovost opravljenih vzdrževalnih del. Pomembnost izbire izkušenega in pristojnega izvajalca za izvedbo IT rešitve je lahko ključna za uspeh projekta.
Članek je bil objavljen v reviji Vzdrževalec, št. 199, julij-december 2021
Avtor članka: Aljaž Gradišnik, dipl. ing. el., vodja Maximo oddelka za informacijsko podporo vzdrževanju Kopa d. d.
Uvod
Vzdrževanje in upravljanje sredstev v vseh vrstah podjetij imata pomemben vpliv na poslovanje podjetij. Ob investiranju v nove proizvodne linije, stroje in tehnologije je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno vzdrževanje in upravljanje. Digitalizacija podpore vzdrževanja in upravljanja sredstev je torej nujna.
Kateri so ključni dejavniki pri izbiri rešitev za podporo vzdrževanju, kako se lotiti izbire rešitve, kako pristopiti do končnih odločevalcev (vodstvo podjetja)? Kakšna so pričakovanja o uporabnosti in učinkih rešitve za vodstvo in lastnike podjetja in končno tudi za vzdrževalce? Se odgovor skriva v digitalizaciji podpore vzdrževanju skladno s smernicami Industrija 4.0 ter IoT?
Industrija 4.0 – »pogovarjanje« računalnika z napravami in upravljavci
Industrija 4.0, imenovana tudi četrta industrijska revolucija, se tako pogosto nanaša na trenutni trend avtomatizacije in prenosa podatkov v proizvodnih in vključuje:
- kiber-realni sistem,
- internet stvari,
- računalništvo v oblaku
- kognitivno računalništvo.
V zadnjem času je največji poudarek na delu industrije 4.0, ki temelji na pogovarjanju –sodelovanju »računalnika« z napravami in upravljavci (IoT). Zagotovo pa so vsa štiri področja pomembna.
IoT – internet stvari
Internet stvari ali medomrežje stvari (angleško Internet of things; kratica IoT) je razširitev internetnega povezovanja na korelacijo med napravami ter vsakodnevnimi predmeti. S pomočjo elektronike, internetne povezave ter senzorjev in ostale strojne opreme lahko naprave med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke. Prav tako jih lahko ljudje na daljavo opazujemo in nadzorujemo ter ukrepamo.
Kognitivno poslovanje
S pridobljenimi podatki, zajetimi v realnem času, naredimo korak naprej. Če se odločimo za kognitivno poslovanje, si lahko zagotovimo prednosti pred konkurenco s hitrim zajemanjem in shranjevanje največjega obsega in različnih vrst podatkov. Po pridobljenih in shranjenih podatkih pa se raziskuje ter išče probleme, vzroke in ukrepe za odpravo problemov. Vse vrste analize so ključne za boljše in pravilnejše ukrepanje ter znižanje tveganja nepravočasnih in napačnih ukrepov.
Takšno kognitivno poslovanje pa zahteva IT-infrastrukturo, ki daje smisel nestrukturiranim in ‚temnim‘ podatkom ter ponuja orodja za upravljanje teh podatkov v njihovem življenjskem ciklu. Ker so podatki in aplikacije na pravem mestu ter se analitika izvaja na najbolj idealnem mestu — v številnih primerih zraven podatkov — se tako lahko pospešijo inovacije na podlagi podatkov in se poveča zmožnost odzivanja in ukrepanja v vseh vrstah podjetij.
Ključni dejavniki pri izbiri informacijske rešitve za podporo vzdrževanju
Pri izbiri informacijske rešitve si pomagamo z odgovori na ključnih štirih področjih, ta so:
- cilji in zahteve vodstva podjetja, potrebe in cilji vodstva vzdrževanja in potrebe vzdrževalcev;
- uporabnost rešitve v primerljivih podjetjih;
- tehnološka platforma;
- kompatibilnost in povezljivost z obstoječimi sistemi v podjetju oz. s planiranimi rešitvami (SCADA, ERP …).
Zahteve in doseganje ciljev o razpoložljivosti, zastojih, stroških vzdrževanja so podatki, ki jih vzdrževalci dnevno ali periodično potrebujejo pri zagotavljanju podatkov vodstvu podjetja. Ti podatki so dinamični in se spreminjajo glede na vnos podatkov (poraba materiala, zastoji, stroški …) in so vzdrževalcem potrebni tudi za hitro ukrepanje. Pri izbiri rešitve je to zagotovo najpomembnejši dejavnik (kazalniki, analize, poročila, obvestila …).
Pri izbiri rešitve se lahko naslonimo tudi na dobre prakse v sorodnih podjetjih. Ne smemo pa pozabiti, ali je tehnološka zasnova podprta s strani interne IT-službe, ki bo morala zagotavljati določene funkcije podpore kot tudi povezljivost z ostalimi informacijskimi sistemi in orodji v podjetju.
Investicija v izbiro informacijske rešitve
Učinki investicije v informacijsko podporo vzdrževanju imajo pogosto omejeno možnost nazornega prikaza. Učinek je lahko skrit v nižjih zalogah in stroških rezervnih delov, večji razpoložljivosti proizvodnih sredstev, manjši obremenitvi vzdrževalcev in končno v višji učinkovitosti podjetja. To pa so prihranki in dobiček, oboje pa je ključ do konkurenčne prednosti, ki je lahko v določenem obdobju merljiv v več tisoč evrih.
Poleg ROI (return of investment) oz. donosnosti naložbe se v praksi posebej v vzdrževanju zelo pogosto povprašuje po Času vračila naložbe.
Tako ROI kot Čas vračila naložbe sta nam v pomoč pri odločitvi oz. pri prepričevanju odločevalcev, vodstva, lastnikov podjetja …
Učinki investicije v informacijsko podporo vzdrževanju – cilji vpeljave
Z investicijo v informacijsko podporo vzdrževanju lahko dosežemo:
- večjo učinkovitost dela: od 10 % do 20 % povečanje,
- povečanje razpoložljivosti sredstev (znižanje zastojev): od 3 % do 10 %,
- zmanjšanje potrebnih investicij v novo opremo: od 3 % do 5 %,
- boljšo izkoriščenost garancij: od 10 % do 50 %,
- zmanjšanje stroškov skladiščenja: do 20 %,
- zmanjšanje stroškov materiala in rezervnih delov: od 5% do 10 %,
- zmanjšanje nabavnih stroškov: od 10 % do 40 %.
Pomembnost izbire izkušenega in kompetentnega izvajalca vpeljave informacijske rešitve
Ob izbiri informacijske rešitve oz. digitalizaciji procesov je pomemben dejavnik lokalna podpora med potekom projekta vpeljave in po zaključku le-tega. Ali je sama rešitev v lokalnem jeziku (slovenščini)? Od dobre/slabe izbire izvajalca je lahko odvisna uspešnost projekta vpeljave.
Izkušeni svetovalci za področje vzdrževanja in upravljanja sredstev lahko pomagajo tako pri prilagoditvi procesa na eni strani kot tudi programa na drugi strani.
Zaključek
Na področju vzdrževanja in upravljanja sredstev so skrite rezerve, ki se jih brez ustreznega prikaza oz. kazalnikov (analize) mogoče ne zavedamo. S pomočjo informacijske podpore se lahko zagotovijo boljši rezultati ne samo na področju vzdrževanja, ampak tudi na področju produktivnosti in učinkovitosti proizvodnje, kar se posredno odraža z znižanjem stroškov in dvigom dobičkonosnosti podjetja.
Literatura
[1] Aljaž Gradišnik: Informacijska podpora za uspešno vzdrževanje, Vzdrževalec 162, december 2014, str. 23-28
[2] Aljaž Gradišnik: Avtomatizacija upravljanja in vzdrževanja sredstev s pomočjo informacijske podpore, diplomsko delo 2016
[3] Wikipedia, https://sl.wikipedia.org/wiki/Industrija_4.0
